VDB je namenski informacijski posredniški sistem, razvit iz zelo praktične potrebe operativnih služb – predvsem gasilcev – po hitrih in verodostojnih informacijah o dogajanju. Njegovo izhodišče je realnost terena: številna podeželska in geografsko odročna območja nimajo stalne prisotnosti varnostnih služb ali drugega nadzora v časovnih okvirih, ki bi omogočali zgodnje zaznavanje požara in pravočasno ukrepanje. Posledica je previsoko tveganje, da se začetni incident razvije v preveč razvit požar, s tem pa narastejo škoda, nevarnost za ljudi ter zahtevnost intervencije.

VDB nastopi prav v tej kritični fazi – med nastankom dogodka in aktivacijo tistih, ki lahko ukrepajo. Njegov namen ni “upravljanje intervencije”, temveč zagotavljanje kakovostnega, pravočasnega in ciljnega obveščanja. Sistem v osnovi deluje kot most med tehničnimi viri zaznavanja in obstoječimi operativnimi komunikacijskimi tokovi, ki jih gasilci že uporabljajo. Tako prispeva k skrajšanju časa od zaznave do obvestila ter posledično k hitrejšemu prihodu intervencijskih ekip na lokacijo.

Ključno je razumeti, kaj VDB dejansko dela. VDB sprejema informacije alarmnega sistema Ajax, jih ustrezno procesira (strukturira in pripravi za uporabo), filtrira (izbere relevantna obvestila in zmanjša “šum” oziroma nerelevantne signale) ter jih nato posreduje naprej v obstoječe sisteme, ki so v praksi že standard in jih operativci poznajo. S tem ne uvaja dodatnih korakov ali nepotrebne kompleksnosti, temveč podpira obstoječe procese z boljšo kakovostjo vhodnih informacij.

VDB je zato mogoče opisati kot prenosni sistem procesiranih in izbranih obvestil, ki v “bliskovitem času” dostavi pravo informacijo pravim ljudem. Kaj se zgodi po prejemu obvestila – ocena situacije, aktivacija enot, postopki in odločanje – pa ostaja izključno v domeni prejemnikov, njihove organizacije ter veljavnih pravil in operativnih postopkov. VDB ne nadomešča odgovornosti ljudi; omogoča pa, da imajo pri ukrepanju na voljo hitrejšo in bolj uporabno informacijsko osnovo.

VDB se povezuje predvsem z alarmnimi in obveščevalnimi sistemi, pri čemer je njegov osnovni in primarni integracijski temelj sistem Ajax. Na drugi strani sta dva sistema. IGNIS112 ter EmergencyAssist, odvisno katerega uporablja posamezna enota.

Povezava z Ajax sistemom

VDB je v osnovi zgrajen za Ajax alarmni ekosistem, ker Ajax zagotavlja ključne lastnosti, ki so pri hitrem obveščanju odločilne: zaznavo v sekundi in obvestilo v trenutku. Integracija z Ajaxom je rezultat večletnega dela v praksi – petih let trženja Ajax alarmnih sistemov, razvoja naprav, ki se vključujejo v Ajax sistem, ter temeljitega proučevanja celotnega delovanja, zanesljivosti in kakovosti. Na tej podlagi lahko z gotovostjo trdimo, da je Ajax vrhunska, stabilna in uporabniku prijazna platforma, ki je hkrati dovolj enostavna, da si jo lahko uporabnik namesti tudi sam, pri čemer je strokovna pomoč pri nastavitvah in delovanju vedno na voljo s strani tehnične ekipe.

Povezava z napravami in rešitvami znotraj Ajax ekosistema

Poleg osnovnega Ajax sistema se VDB povezuje tudi z razširitvami in dodatnimi napravami, ki se vključujejo v Ajax okolje – torej s tistimi rešitvami, ki so bile razvite in preverjene za delovanje znotraj Ajax infrastrukture. Takšna integracija omogoča, da VDB prejema podatke v standardizirani obliki, jih lažje interpretira ter učinkoviteje filtrira.

Povezava z drugimi sistemi proizvajalcev

Pomembna lastnost VDB je, da se lahko v isti sistem vključujejo tudi sistemi drugih proizvajalcev. To je ključno zato, ker številni uporabniki že imajo nameščene različne sisteme za odkrivanje požarnih nevarnosti in nadzor. VDB lahko takšne sisteme načeloma poveže v skupno obveščevalno verigo, vendar tu nastopi glavna omejitev:
pri integraciji drugih sistemov je (odvisno od konkretne tehnologije in načina poročanja dogodkov) bistveno težje pravilno presojati informacije, jih ločiti na prave ali lažne ter izvajati selektivno, ciljno posredovanje naprej.

Povezava s sistemi obveščanja in vodenja intervencij

VDB  je integriran v EmergencyAssist (ASK-EA) ter IGNIS112 – to sta uveljavljena sistema, uporabljana v zaščiti in reševanju. S tem VDB svoje obdelane in izbrane alarme dostavlja neposredno v okolja, kjer informacije dejansko podpirajo operativno odzivanje, skrajšujejo informacijsko pot in povečujejo uporabnost podatkov za tiste, ki na koncu ukrepajo na terenu.

Zaključek

Če povzamemo: VDB je zasnovan kot integracijski in posredniški sistem, ki se najbolj učinkovito povezuje z Ajax ekosistemom, kjer lahko zagotavlja najvišjo stopnjo hitrosti, zanesljivosti in pravilnega filtriranja. Povezave z drugimi proizvajalci so možne in pomembne za uporabnike z obstoječo infrastrukturo, vendar zahtevajo več previdnosti in praviloma prinašajo več izzivov pri natančni interpretaciji ter filtriranju informacij.

Lažni alarmi oziroma – bolj pravilno – nezaželeni alarmi: zakaj niso tehnična napaka, temveč vprašanje pravilnih odločitev

Najprej razrešimo mešanje pojmov LAŽNI ALARM in – recimo temu – NEZAŽELENI ALARM.

Pomembno je, da se to jasno pove, ker se pojma pogosto mešata.

Lažni alarm ni vsaka sprožitev alarma.
Če se v kuhinji ob odprtju pečice pojavi dim in ga detektor zazna, sistem deluje pravilno. Enako velja, če nekdo kadi, slabo kuri ali pride do drugega realnega vira dima. Detektor nima naloge presojati namena dima, temveč njegovo prisotnost. V vseh teh primerih ne gre za lažni alarm, temveč za pravo zaznavo dogodka.

Pravi lažni alarm je takrat, ko se sistem sproži brez kakršnegakoli realnega vzroka – na primer zaradi tehnične napake, slabega vzdrževanja, umazanega tipala ali okvare naprave. Takšni primeri so redki pri pravilno nameščenih, redno testiranih in vzdrževanih sistemih.

Ključni element pa ni samo tehnika, temveč organizacija ukrepanja.
Dobro organiziran sistem pomeni:

• da se v prvi minuti v skupino prejemnikov posreduje povratna informacija s terena,
• da oseba, ki je prva na kraju, poda jasno in odgovorno oceno stanja,
• da se takoj ukrepa, če se začnejo zaporedno prožiti javljalniki (kar kaže na razvoj požara).

Naloga AJP-ja je najprej varnost ljudi.
Njegova primarna funkcija je pravočasno opozorilo na objektu, da se omogoči učinkovita evakuacija oziroma umik na varno. Če se ob tem uspe rešiti tudi materialne dobrine, je to dodatna – sekundarna – uspešnost sistema.

Zato drži zaključek:
AJP brez dobre organizacije ukrepanja nima prave vrednosti.
Tehnika sama po sebi ni dovolj. Ko pa je sistem pravilno razumljen, vzdrževan in vključen v jasno dogovorjene postopke, postane izjemno zanesljivo orodje za zaščito ljudi in premoženja.

 Na kratko o rešitvi vprašanja nezaželenih alarmov:

• izbira prave naprave oziroma detektorja (lastnosti detektorja),
• pravilna in prilagojena postavitev (od primera do primera odvisno),
• uvajanje sistema v objekt – uvajalno obdobje (obdobje uporabe samo z lokalnim alarmiranjem in telefonskim alarmiranjem lastnika oziroma upravnika),
• vključitev v VDB s potrebno logiko (izkušnje iz uvajalnega obdobja, izkušnje strokovnjakov).
  VDB z naprednimi filtri drastično zmanjšuje število nezaželenih alarmov.

1. Problem: nezaželeni alarmi rušijo zaupanje, ne varnosti

Nezaželeni alarmi so eden glavnih razlogov, zakaj se v praksi pojavlja nezaupanje v sisteme avtomatskega javljanja požara. Ne zato, ker sistemi ne bi zaznavali pravilno, temveč zato, ker se različni dogodki pogosto obravnavajo enako – kot neposreden razlog za intervencijo.

V resnici pa:

• vsi dogodki niso enako nevarni,
• vsi prostori nimajo enakih tveganj,
• in vsi objekti nimajo enakih možnosti preverjanja alarma.

Ključni problem zato ni zaznava dogodka, temveč način, kako se ta dogodek procesira in kateri dogodek se komu posreduje.
In ravno zaradi tega je zaživel projekt VDB: da dogodke pravilno procesira in jih filtrirano posreduje – pravim ljudem, ob pravem času, na pravi način.

2. Vzroki: para, prah, človeški faktor in drugi dejavniki

Najpogostejši vzroki nezaželenih požarnih alarmov so dobro znani:

• para in dim v kuhinjah (nadzorovan dim, kuhanje, para),
• prah pri gradbenih in vzdrževalnih delih,
• nepravilen poseg uporabnika ali nepravilen postopek,
• posebni tehnološki procesi,
• začasne ali ponavljajoče se situacije (npr. topli tokovi zraka, aerosoli …).

Pri številnih sistemih vsi ti pojavi sprožijo preprosto verigo:

zaznava → alarm → obvestilo gasilcem

To vodi do:

• nepotrebnih izvozov,
• izgube časa in sredstev,
• zmanjšanega zaupanja gasilcev in uporabnikov v prejeta obvestila,
• ter dolgoročno do pritiska, da se sistem »utiša« ali obide – kar je v resnici največje tveganje.

3. Rešitev: ločevanje med »alarmom« in »informacijo« ter sistem, ki to omogoča

V našem podjetju smo se odločili za Ajax prav zaradi izjemno natančnega beleženja dogodkov in prilagodljive obdelave signalov – in na tem sistemu tudi gradimo VDB.

Ključna prednost je, da lahko od primera do primera določimo:

• kateri dogodek je zgolj informacija,
• kateri dogodek je alarm,
• katere signale posredujemo gasilcem in katerih ne,
• ter katere informacije prejme lastnik oziroma upravnik in ožji krog odgovornih oseb.

To je bistvo: z Ajaxom lahko natančno določamo, v katerih primerih bo sporočilo poslano naprej, medtem ko je pri drugih sistemih (odvisno od proizvajalca in zasnove) to pogosto težje urejati po teh kriterijih.

Alarm ≠ informacija (to je temelj zmanjševanja nezaželenih alarmov)

• Informacija je dogodek, ki je pomemben za uporabnika, upravnika ali lastnika, vendar ne zahteva posredovanja gasilcev (npr. dim v kuhinji, kjer je to pričakovano, ali dogodek, ki ga je mogoče hitro preveriti). Določene informacije se izvedejo tudi kot alarm samo za lastnika.
• Alarm je dogodek, ki pomeni verjetno ali potrjeno nevarnost in zahteva takojšnje obveščanje služb zaščite in reševanja.

Nezaželeni alarm ni razlog za izklop sistema.

Je signal, da je treba sistem pametno prilagoditi.

In to je natančno to, kar z Ajaxom in projektom VDB tudi počnemo.